Predmeja

Naselje Predmeja se nahaja na nadmorski višini od 850 m do 1031 m, kjer leži zadnja domačija. Vas leži na južnem delu Trnovske planote, ki ji domačini pravimo Gora. Od tu se Trnovska planota z znamenitim Robom, ki je del krajinskega parka, strmo spušča v Vipavsko dolino. Prav po robu je urejena tudi pešpot, ki je dobro označena in na posameznih točkah opisuje naravne in kulturne posebnosti področja. Tod poteka tudi Slovenska planinska transverzala.
Ime je Predmeja dobila po legi pred gozdom, ki mu domačini pravijo meja.

Pogled v preteklost:
Naseljevanje tega območja se je pričelo v začetku 17. stoletja, ko so kriški grofje poslali svoje oglednike, da bi ocenili kakšne so možnosti izkoriščanja gozda in divjadi v njem. Vesti so bile ugodne, zato so kriški grofje pospeševali stalno naselitev tega območja. Najemniki so si svoje parcele ogradili s kamenjem, ki ga  ne manjka na celotnem gorskem področju. Gora je tako prepredena s kamnitimi zidki in grubljami, ki ji dajejo svojevrsten in zanimiv videz.

Danes:
Danes ima Predmeja okoli 370 prebivalcev. Za pestro družabno življenje skrbi cela vrsta društev. Društvo Gora je nastalo z namenom ohranjanja tradicije in naravnih vrednot dežele in je s svojimi dejavnostmi poneslo ime svojega kraja daleč v svet. Društvo podeželskih žena Predmeja skrbi za lepo podobo kraja, s svojo  pevsko skupino pa  ohranja tudi izvirno ljudsko pesem. Poleg tega pa so na tem območju aktivni še Lovska družina Kozje stena, Lovska družina Trnovski  gozd, organizator in pobudnik prireditev pa je tudi Krajevna skupnost.

Območje Predmeje sodi, tako kot celotna Gora in širše Trnovski gozd, med zelo priljubljene izletniške točke. Naselje je izhodišče za pohod na Čaven in Golake in jo letno  obišče  okoli 10.000 obiskovalcev.

Na Predmeji se nahaja tudi jama Ledenica, v kateri so nekoč domačini lomili led in ga razvažali daleč naokrog, celo v Trst. Ob gozdarski hiši na Predmeji je postavljeno spominsko obeležje Jožefu Resslu, ki je sicer znan kot izumitelj ladijskega vijaka, v teh krajih pa se je izkazal kot gozdar.  Trasiral je tudi prvo cesto od Slokarjev skozi Mačji kot in dalje v Trnovski gozd. V bližini sta še Ruska kapelica in Spomenik vodi. Na čase II. svetovne vojne nas spominja grobnica s 367 padlimi borci partizanskih enot. Ob 400-letnici poselitve Gore leta 2001 so domačini postavili spomenik materi Gorjanki.
Pa ne samo to. Ob tej obletnici je Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora izdalo knjigo oz. zbornik z naslovom "MATI GORA". V njej je, tako kot so zapisali, več kot štirideset avtorjev združilo energijo, energijo Gore in njenih otrok.
Pravijo, da so Gorjani otroci kamna in vode. In ko boste imeli v rokah to knjigo boste prepričani, da je temu res tako.